Akademija Starfy · 4. poglavje

Messier za prvo leto

Trideset objektov, urejenih tako, da vsak naslednji zahteva malo več od vas in malo več od optike. Če jih v enem letu vidite polovico, ste opravili več kot večina lastnikov teleskopov.

Ključna lekcija

Sij pove, koliko svetlobe je. Ne pove, kje je.

Galaksija M33 ima sij 5,7 - svetlejša je od Prstanaste meglice M57, ki ima 8,8. Po tej številki bi morala biti mnogo lažja. V resnici je M33 med najtežjimi objekti na tem seznamu, M57 pa med lažjimi.

Razlog je v tem, čez kolikšno ploskev je svetloba razmazana. M57 je velik eno kotno minuto, torej kot Jupiter. M33 je širok več kot dve polni Luni. Ista količina svetlobe, raztegnjena čez tisočkrat večjo površino, je na vsakem svojem koščku bledejša - in oko vidi prav te koščke, ne vsote.

Merilo, ki to zajame, je površinski sij: koliko svetlobe pade na kvadratno kotno minuto. Pri M57 znaša 8,9, pri M33 pa 14,2. Nižja številka pomeni svetlejšo ploskev, in razlika petih magnitud je razlika stokratnika.

Zato ob vsakem objektu spodaj piše oboje. Najbolj varljiva sta M33 in M101 (sij 7,9, površinski 14,9) - oba zvenita lahko in oba sta težavnost 5.

Andromedina galaksija M31 je poseben primer, ki ga nobena od obeh številk ne opiše sama: povprečen površinski sij ima slab (13,3), a njeno jedro je toliko svetlejše od obrobja, da ga najdete tudi iz mesta. Lahko jo je najti in težko dobro videti - zato je pri nas težavnost 1, dokler govorimo o jedru.

  1. Težavnost 1 - najdete jih prvi večer, tudi iz mesta. Zaslužijo si biti prvi.
  2. Težavnost 2 - potrebujete zvezdno karto in nekaj potrpljenja, ne pa boljše opreme.
  3. Težavnost 3 - tu se začne šteti temno nebo. Ista oprema, drug kraj, drugačen rezultat.
  4. Težavnost 4 - potreben je premer. Od tu naprej večji teleskop res pokaže več.
  5. Težavnost 5 - temno nebo in privajene oči. Če jih vidite, ste opazovalec.

Ocena težavnosti ni izračunana - je iz opazovalne izkušnje. Noben obrazec ne zajame tega, da ima M31 svetlo jedro in bledo obrobje. Formula bi bila videti bolj znanstveno in bi bila slabša.

01

Kaj je dosegljivo z vašo opremo

Najprej povejte, kaj počnete. Ocene težavnosti na tem seznamu veljajo za gledanje skozi okular - oko svetlobe ne kopiči in tam res odloča premer. Kamera jo kopiči, zato so pri fotografiji pomembne druge številke.

Nedosegljivih ne skrivamo. Vedeti, da nekaj obstaja in da za to potrebujete temnejše nebo ali večji premer, je del odgovora - in pogosto cenejši del: vožnja pol ure iz mesta naredi več kot podvojen premer.

Kaj počnete
Kakšno nebo imate

    Naslednje poglavje

    Ko vam objekti niso več uganka, ostane vprašanje, kako jih ujeti na sliko. Peto poglavje je skladanje: zakaj sto kratkih posnetkov premaga enega dolgega.

    Vsa poglavja