Akademija Starfy · 3. poglavje

Kaj je na nebu v katerem delu leta

Nebo se v pol leta zavrti tako, da ob isti uri gledate popolnoma drugo polovico vesolja. Zato ni objekta, ki bi bil dober vedno - je pa vsak mesec nekaj, kar je takrat najlepše.

Najprej

Kaj pomeni črka M pred številko

Charles Messier je bil francoski lovec na kometa. V drugi polovici 18. stoletja ga je pri delu motilo nekaj, kar je bilo videti kot komet, pa se ni premikalo - megličaste lise, ki so ostajale pri miru. Da jih ne bi vsakič znova zamenjeval za komet, je začel seznam stvari, ki NISO kometi.

Seznam je do leta 1781 narasel na 103 vnose. Ironija je popolna: kometov, ki jih je odkril, se danes ne spomni nihče, njegov seznam motečih lis pa je postal najbolj uporabljan katalog na svetu. Razlog je preprost - Messier je opazoval z majhnim teleskopom iz Pariza, zato je na seznamu natanko tisto, kar je vidno z majhnim teleskopom iz mesta.

Zato zapis M42 pomeni dvainštirideseti objekt na Messierjevem seznamu, torej Orionovo meglico. Številka ne pove ničesar o svetlosti ali velikosti - je le zaporedna. Poleg Messierjevih se boste srečali še z oznakami NGC (New General Catalogue, skoraj 8000 objektov iz 19. stoletja) in IC (dopolnilo NGC-ju). Isti objekt ima pogosto obe oznaki: Orionova meglica je M42 in NGC 1976.

Za prvo leto opazovanja potrebujete samo Messierjev seznam. Njemu je posvečeno četrto poglavje.

Zakaj

Ob isti uri, drugo nebo

Zemlja obkroži Sonce v letu, zato se nočna stran vsak mesec obrne za približno 30 stopinj naprej. Zvezda, ki je januarja ob 22. uri na jugu, je marca ob isti uri že precej proti zahodu, maja pa je Sonce v isti smeri in je ne vidimo.

Praktična posledica: Orionova meglica je pozimi 39 stopinj visoko in poleti pod obzorjem. Kroglasta kopica M13 je ravno obratno. Kdor poskuša julija najti Orion, ne dela nič narobe - le pol leta prezgodaj ali prepozno je.

Drugo pravilo, ki se ga izplača zapomniti: višje je bolje. Objekt nizko nad obzorjem gledate skozi večkrat debelejšo plast zraka, ki sliko zamaje in zbledi. Pod približno 20 stopinjami se skoraj vedno splača počakati na drug mesec.

  1. Poglej, kaj je visoko. Seznam spodaj je urejen po višini, ne po slavi objekta.
  2. Preveri premer. Objekt, označen kot premajhen premer, boste iskali cel večer in ne našli.
  3. Začni z najsvetlejšim. Prvi uspeh je pomembnejši od ambicioznega cilja.
  4. Pusti oči, da se privadijo. Dvajset minut brez bele svetlobe podvoji, koliko vidite - to je brezplačno in največ, kar lahko naredite.

01

Koledar: kaj je visoko ob 22. uri

Izberite mesec in premer svojega teleskopa. Rumene pike so objekti, ki jih s to opremo res dosežete, modre tiste, za katere je premer premajhen.

Ob vsakem objektu piše, kaj boste v resnici videli - ne kar piše pod fotografijo v reviji. Sivih lis je na tem seznamu več kot barvnih meglic, in prav to je pošten opis nočnega neba skozi okular.

    Naslednje poglavje

    Messierjev katalog kot seznam za prvo leto: trideset objektov po težavnosti, urejenih tako, da vsak naslednji zahteva malo več od vas in malo več od optike.

    Vsa poglavja