Skywatcher Explorer 250 PDS 254/1200 - Newtonov tubus

Z desetimi palci odprtine se Explorer 250 PDS uvršča med največje Newtonove tubuse pri Skywatcherju, ki jih je še mogoče postaviti na ekvatorialno montažo. Namenjen je opazovalcem, ki so pri manjših instrumentih prišli do meje in hočejo videti strukturo, ne le lise.

Tubus zbere okoli 1320-krat več svetlobe kot prosto oko, torej skoraj trikrat toliko kot 114-milimetrski teleskop. Tam, kjer manjši instrumenti pokažejo le jedra galaksij, se tu razkrijejo spiralne strukture, kroglaste kopice pa razpadejo v posamezne zvezde čez celotno polje. Ločljivost 0,45 ločne sekunde in smiselna meja povečave 510-kratne, kolikor je dvakratnik odprtine v milimetrih, ob mirnem ozračju odkrijeta veliko podrobnosti na planetih.

Parabolično glavno zrcalo je izdelano do meje uklona in ima oznako središča, ki olajša natančno naravnavanje optike. Tanki nosilci in sekundarno zrcalo premera 58 mm ohranjata kontrast. Trden 2-palčni Crayfordov izostrivec z dvojno hitrostjo in prestavo 1:10 nosi tudi težje okularje in kamere, na strani kamere je navoj T2. Priloženo je iskalo 9x50. Za zvezde, ki so ostre vse do roba kadra, med dodatki izberete komatični korektor.

Pri 14,5 kg gre za instrument, ki ga postavite premišljeno in na nosilno montažo. Kdor to sprejme, dobi pri razmerju f/4,7 kombinacijo velike odprtine in kratkih osvetlitev, ki je drugače redka.